V skladu z Energetskim zakonom operater distribucijskega sistema zagotovi gospodinjskim odjemalcem napredne merilne sisteme, ki spodbujajo dejavno sodelovanje odjemalcev na trgu dobave zemeljskega plina.

Vlada predpiše ukrepe in časovni razpored uvajanja naprednih merilnih sistemov, pri čemer upošteva dolgoročno ekonomsko oceno primernosti oblike, časovnega okvira in povezanega delovanja naprednih merilnih sistemov za razvoj notranjega trga z zemeljskim plinom, ki jo izdela agencija.

Agencija je v začetku leta 2014 objavila rezultate študije Analiza stroškov in koristi uvedbe naprednega merjenja v Sloveniji (v nadaljevanju analiza). V analizi so bile ocenjene ekonomske koristi, potencialni obseg in okvir uvedbe kakor tudi kvalitativne ocene modelov, funkcionalnosti in storitev sistema naprednega merjenja ter dodatnih stroškov in koristi, ki jih je težko ali nemogoče neposredno denarno ovrednotiti.

Analiza je pokazala, da organizirana, obvezna uvedba naprednega merjenja električne energije v Sloveniji lahko ustvari precejšne neto koristi za odjemalce in celotno družbo, pri čemer bodo stroški uvedbe zlasti visoki na začetku uvedbe, koristi pa se bodo pokazale dolgoročno, nekako ob koncu prvega investicijskega ciklusa zamenjave števcev.

Skupna obvezna uvedba naprednega merjenja na področju električne energije in zemeljskega plina pa zaradi predolge dobe povrnitve investicijskih stroškov ni priporočljiva. Razen tega so skupne neto koristi, ki postanejo pozitivne šele po 25 letih, posledica veliko večjih koristi na področju električne energije kot na področju zemeljskega plina. Zato bi skupna obvezna uvedba naprednega merjenja lahko povzročila navzkrižno subvencioniranje uporabnikov zemeljskega plina s strani uporabnikov električne energije.